Projekt PO KREATIVNI POTI DO ZNANJA

12.3.2015

Projekt ALUO - Študentje restavratorstva in kemije skupaj s podjetjem Samson Kamnik raziskujejo izboljšave slikarskih oljnih barv

http://www.delo.si/…/oljne-barve-povezale-studente-in-indus…


Delo, 12.03.2015  str.15

Oljne barve povezale študente in industrijo

»V raziskavi smo ugotavljali, kaj se zgodi z barvo, sestavljeno iz določenih pigmentov in veziv, če jo izpostavimo pospešenemu staranju,« je pojasnil Gregor Kokalj (na sliki desno), strokovni vodja projekta Po kreativni poti do praktičnega znanja, ki poteka naAkademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO).                     Lidija Pavlovčič

Študentje in mentorji ALUO so zasnovali projekt interdisciplinarno in pritegnili vanj še študente Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) Univerze vLjubljani ter kamniško podjetje Samson Kamnik d.o.o., ki izdeluje barve na podlagi naravnih pigmentov. Določili so optimalna razmerja med mastnimi vezivi, polnili inpigmenti pri izdelavi oljnih bav, njihove ugotovitve pa bodo vplivale na razvoj in izboljšave oljnih barv.

Potem ko so prvi del projekta pod vodstvom izredne profesorice na oddelku za restavratorstvo Tamare Trček Pečak končali lanskega avgusta, so se letos lotili še drugega sklopa raziskav, ki je povezan z analiziranjem barv na slikah Marija Preglja.Veliko retrospektivno razstavo njegovih del pripravlja Moderna galerija vprihodnjem letu, projekt ALUO pa je spremljajoči del razstave.

Poceni barve manj obstojne

Širši okvir, ki je sprožil projekt, je povezan z delom slikarjev in restavratorjev. Pri obeh poklicih so namreč pomembne barve, natančneje njihova kakovost, od katere je odvisna obstojnost slikarskih umetnin. Ko pa so poškodovane in jih vzamejo v strokovne roke restavratorji, je učinkovitost njihovega dela v marsičem odvisna tudi od kakovostnih barv. Ker so slednje ponavadi uvožene in za večino slikarjev precej drage, pogosto uporabljajo cenejše in zato manj kakovostne,zaradi česar slikarska dela hitreje propadajo, restavratorski posegi pa so potrebni prej, kot bi bili sicer.

Razmišljanje o namenu projekta povzema Tamara Trček Pečak: »Oljne barve so kljub temu, da zahtevajo precej tehnološkega znanja in veščin zaradi svojega posebnega karakterja, še vedno nepogrešljiv slikarski material. Ena od temeljnih nalog konservatorstva in restavratorstva pa je poleg reševanja umetnin tudi ozaveščanje umetnikov o tem, kako in s čim slikati, da bodo rezultati čim bolj obstojni.«

Pospešeno staranjev laboratoriju

Zakaj bi sprejeli opisane razmere kot nespremenljive, so si izzivalno vprašanje postavili na oddelku za restavratorstvo. Iz izhodiščnega izziva se je kasneje porodila ideja za projekt, ki je sofinanciran tudi iz evropskega kohezijskega sklada. Zanj soprejeli 24.000 evrov vključno s sredstvi javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije.

»Želeli smo ustvariti možnost za izdelavo določenih slikarskih materialov doma in vplivati na njihov razvoj in izboljšavo. Tako pripravljen proizvod bi bil cenovno dostopen in širše uporaben, omogočil pa bi tudi kakovostnejše tehnološke rešitve in večjo obstojnost, kar je v interesu varovanja dediščine,« so zapisali na ALUO v razlagi projekta Po kreativni poti do praktičnega znanja.

V raziskavi znaslovom Določitev optimalnega razmerja med mastnimi vezivi, polnili in pigmenti pri izdelavi oljnih barv si je naloge razdelilo deset študentov ALUO in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Sedem študentov restavratorstva je zamešalo barve z uporabo pigmentov, veziva in polnila, trije sodelujoči študentje s kemijske fakultete pa so izvedli laboratorijske analize. Gregor Kokalj: »V laboratoriju smo skušali raziskati, kaj se zgodi z barvo, ko jo izpostavimo pospešenemu staranju.«

Pedagoška mentorica projekta na kemijski fakulteti Irena Kralj Cigić je opisala naloge njihovih študentov takole: »Analizirati pripravljene barve in barvne nanose je bila naloga študentov FKKT. S standardiziranimi metodami so določali pokrivnost, viskoznost in prožnost. Ugotavljali so, kaj se dogaja z oljno barvo, naneseno na podlago, pri pospešenem staranju, torej pri povišani relativni vlažnosti in temperaturi ter pri obsevanju z ultravijolično svetlobo.Pri tem so uporabljali spektrometer z ustrezno programsko opremo.«

Domača izdelava barv

Aleksander Mikuš, direktor podjetja Samson Kamnikin delovni mentor študentov ALUO, je opozoril na enega od pomembnih ciljev raziskave: »Želimo izdelovati barve, ki bi bile testirane po sodobnih analitskih metodah pospešenega staranja. Uporabnost tako analiziranih barv pa bi preverili slikarji in restavratorji. S takšno bližnjico bi mi v industriji hitreje dobili povratno informacijo. Ne bi nam bilo več treba čakati na odzive s trga. Celoten pristop je za vse tri strani, udeležene v projektu, tako imenovani win-win položaj, ki je koristen za vse. Vsi smo lahko sproti spreminjali in prilagajali recepture, da smo dobili optimalna razmerja.«

Opravljena testiranja pa še ne zadoščajo za proizvodnjo barv po razmerjih, ki so jih ugotovili v testiranjih. Gregor Kokalj je prepričan, da ugotovitve že nakazujejo možnost, da bi v nadaljevanju lahko razvili zastavljeno nalogo tako,da bi vodila tudi v domačo proizvodnjo kakovostnih barv, ki bodo cenejše v primerjavi s tujo ponudbo.

Analiza vzorcev s Pregljevih slik

V drugem sklopu raziskav o oljnih barvah, ki poteka letos, so se na ALUO navezali na projekt Moderne galerije in njihovo pripravo retrospektivne razstave delekspresionističnega slikarja Marija Preglja (1913–1967). Pripravili bodo pogoje za poglobljene raziskave slikarjeve tehnologije, kar naj bi koristilo pri načrtovanju konservatorskih in restavratorskih posegov.

Analizirali bodo vzorce slikovnih plasti, kar bo potem omogočilo pripravo barv, podobnih tistim,ki jih je uporabil Pregelj. S temi barvami bodo ob izvedbi tehnoloških študiji zbranih detajlov njegovih slik ugotavljali, kakšna je bila tehnologija nastajanja njegovih del. Rezultate teh študij nameravajo konec letošnjega maja prikazati na razstavi v ljubljanski mestni hiši, pripravljene barve pa bodo osnova za promocijski sklop del v muzejski trgovini Moderne galerije v času Pregljeve retrospektive.

»Vzeli bomo vzorce s Pregljevih slik in poskusili ugotoviti, kakšne pigmente in veziva je uporabljal. Pri tem nam bodo pomagali kolegi s kemijske fakultete in podjetje Samson Kamnik. Želimo narediti barve in barvne skale, ki bodo tehnološko blizu tistim,ki jih je uporabljal slikar. Tako bo naša akademija pomagala restavratorjem in Moderni galeriji pri analiziranju sestave Pregljevih slik,« pojasnjuje Kokalj.

Naloge študentov kemije za drugi del projekta so tudi že določene. Na podlagi njihovih analiznaj bi določili glavne sestavine barv, ki jih je uporabljal Marij Pregelj. Prianalizah si bodo pomagali s plinsko kromatografijo in masno spektrometrijo.

Spodbude zapoklicno delo

Tako začetni kot nadaljevalni del projekta o oljnih barvah naj bi spodbujal študente ALUO tudi po končanem študiju k sodelovanju z drugimi vedami, sta prepričana Gregor Kokalj in Mateja Vidrajz, koordinatorka letošnjega projekta. Gre namreč za izkušnjo, kako povezovanje z drugo fakulteto in industrijo lahko hitreje vodi do cilja. Takšno spodbujanje interdisciplinarnosti se potem hitreje prenese v poklicno delo,torej potem ko bodo študentje restavratorstva že končali študij.

Povezovanje izobraževanja s stvarnim okoljem

Boštjan BotasKenda ,dekan Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, je prepričan, da usmeritev v povezovanje izobraževanja s stvarnim okoljem prinaša prednosti za vse, zatonameravajo v prihodnje takšne vezi še okrepiti. S konkretnimi projekti si prizadevajo nadgraditi študij in tako študente spodbujati k interdisciplinarnemu sodelovanju.

»Letos sodelujemo vsedmih projektih. Štirje so naši, kar pomeni, da smo na akademiji njihovi nosilci in jih tudi vodimo, pri treh zunanjih pa sodelujemo s svojim znanjem,denimo iz vizualno-komunikacijskih vsebin in industrijskega oblikovanja.«

Trudijo se tudi za internacionalizacijo projektov, rezultat prizadevanj pa je bila lanska delavnica Mozaik: materiali, tehnike in konserviranje-restavriranje. Na delavnici, ki jo je organizirala ALUO, je sodelovalo enajst domačih in tujih vrhunskih strokovnjakov s področja mozaika.

Na sliki: Aleksander Mikuš (levo), Samson Kamnikin Gregor Kokalj (desno), ALUO     Fotografija Blaž Samec                  
   



Več o naših izdelkih in nakup na:

www.revivo.si - materiali in izdelki za restavratorstvo, konservatorstvo in umetnost

www.naravno.info - naravni materiali,za izdelavo domače kozmetike, mil, sveč, keramike

www.kompoziti.si - materiali za izdelavo kompozitnih materialov, smole, ojačitvena vlakna 

www.naredi.eu - materiali za kreativno ustvarjanje, obrt, hobby, prosti čas, umetniške tehnike

Spremljajte nas na

Facebook
Twitter
Google Plus
Ime:
Email:
Sporočilo:

Vpišite pravilen rezultat računa.

10 plus 3 je enako:
Vse pravice pridržane © 2013 Samson Kamnik d.o.o. | Izdelava spletnih strani in programiranje: Ms3 d.o.o.